Prihodnost odpadne hrane v Sloveniji
Prihodnost odpadne hrane v Sloveniji
V sredo, 30. septembra, smo v prostorih Zavoda Pod strehco gostili Ekologe brez meja, ki so na Konferenci o prihodnosti odpadne hrane v Sloveniji predstavili Deklaracijo za Slovenijo brez zavržene hrane.
Izbira Zavoda Pod strehco kot gostitelja ni naključje, saj tudi sami z našimi dejavnostmi pomembno prispevamo k zmanjševanju odpadne hrane s tem tudi k odpravljanju lakote pri nas. Poziv, ki so ga predstavili Ekologi brez meja, nagovarja živilsko-predelovalno industrijo, trgovino, vlado, lokalne skupnosti in širšo družbo k racionalnemu ravnanju. Vladi predlagajo, da ukrepa s sprejemom nove hierarhije ravnanja s hrano, ki danes končna v odpadkih. Menijo, da nujno potrebujemo jasen cilj zmanjšanja količin odpadne hrane za najmanj 50 % do leta 2025. Stabilna samooskrba, krepitev ekološkega kmetijstva in skupnostno ukrepanje, so pogoji za izpolnitev tega cilja.
Konference so se udeležili predstavniki vlade, trgovine, komunalnega gospodarstva, kmetijskih zadrug in nevladnih organizacij. Izpostavili so potrebo po združevanju in sodelovanju ter podprli idejo o oblikovanju slovenske banke hrane, podpori lokalni proizvodnji hrane, izboljšanju kakovosti podatkov o količinah in izvoru zavržene hrane, oblikovanju e-platforme za obiranje viškov na poljih, krepitvi mreže socialnih trgovin in okrepljeni vlogi ombudsmana za varnost odnosov preskrbe s hrano. Ukrepati je potrebno tako, da nastajanje odpadne hrane čim bolj učinkovito preprečimo. V kolikor kljub ukrepom pride do tega, je njeno odstranjevanje dovoljeno, vendar mora biti primerno obdavčeno. Zbrani denar lahko koristno uporabimo za inovacije in nova delovna mesta. To je edini način, s katerim bomo vse vključene spodbudili k ukrepanju, je izpostavil predstavnik Ekologov brez meja, Albin Keuc, vodja projekta Volk sit, koza cela. Ekologi so v deklaraciji zapisali vrsto zavez, s katerimi lahko cilj zmanjšanje odpadne hrane tudi dosežemo. Predlagajo krepitev prostovoljnih zavez s strani gospodarskih družb v prehranski verigi, ki najbolje poznajo razloge za nastajanje odpadne hrane ter izobraževanje in usposabljanje potrošnikov, da bodo s svojimi vedenjem vplivali na odločitve trgovcev v smeri zmanjševanja in preprečevanja nastajanja odpadne hrane. Okrepiti je treba tudi komuniciranje med vsemi udeleženimi.
Razprave z akterji na področju delovanja proti zavrženi hrani, so pokazale, da bi že z razmeroma preprostimi ukrepi, kot so davčne olajšave, boljša informacijska infrastruktura in kampanje ozaveščanja, hitro zmanjšali količine zavržene hrane. Potrebno pa bo veliko energije vseh vpletenih in časa, da vsi skupaj to ozavestimo in z racionalnim vedenjem tudi sami prispevamo svoj delež k zmanjševanju odpadne hrane.
Po formalnem srečanju smo udeležence pogostili s kosilom, ki so ga pripravili predani prostovoljci ljudske kuhinje Pod strehco, in si ogledali razstavo fotografij o zavrženi hrani, ki sta jih prispevali fotografinji Tjaša Jenko in Nina Presker.
V sredo, 30. septembra, smo v prostorih Zavoda Pod strehco gostili Ekologe brez meja, ki so na Konferenci o prihodnosti odpadne hrane v Sloveniji predstavili Deklaracijo za Slovenijo brez zavržene hrane.
Izbira Zavoda Pod strehco kot gostitelja ni naključje, saj tudi sami z našimi dejavnostmi pomembno prispevamo k zmanjševanju odpadne hrane s tem tudi k odpravljanju lakote pri nas. Poziv, ki so ga predstavili Ekologi brez meja, nagovarja živilsko-predelovalno industrijo, trgovino, vlado, lokalne skupnosti in širšo družbo k racionalnemu ravnanju. Vladi predlagajo, da ukrepa s sprejemom nove hierarhije ravnanja s hrano, ki danes končna v odpadkih. Menijo, da nujno potrebujemo jasen cilj zmanjšanja količin odpadne hrane za najmanj 50 % do leta 2025. Stabilna samooskrba, krepitev ekološkega kmetijstva in skupnostno ukrepanje, so pogoji za izpolnitev tega cilja.
Konference so se udeležili predstavniki vlade, trgovine, komunalnega gospodarstva, kmetijskih zadrug in nevladnih organizacij. Izpostavili so potrebo po združevanju in sodelovanju ter podprli idejo o oblikovanju slovenske banke hrane, podpori lokalni proizvodnji hrane, izboljšanju kakovosti podatkov o količinah in izvoru zavržene hrane, oblikovanju e-platforme za obiranje viškov na poljih, krepitvi mreže socialnih trgovin in okrepljeni vlogi ombudsmana za varnost odnosov preskrbe s hrano. Ukrepati je potrebno tako, da nastajanje odpadne hrane čim bolj učinkovito preprečimo. V kolikor kljub ukrepom pride do tega, je njeno odstranjevanje dovoljeno, vendar mora biti primerno obdavčeno. Zbrani denar lahko koristno uporabimo za inovacije in nova delovna mesta. To je edini način, s katerim bomo vse vključene spodbudili k ukrepanju, je izpostavil predstavnik Ekologov brez meja, Albin Keuc, vodja projekta Volk sit, koza cela. Ekologi so v deklaraciji zapisali vrsto zavez, s katerimi lahko cilj zmanjšanje odpadne hrane tudi dosežemo. Predlagajo krepitev prostovoljnih zavez s strani gospodarskih družb v prehranski verigi, ki najbolje poznajo razloge za nastajanje odpadne hrane ter izobraževanje in usposabljanje potrošnikov, da bodo s svojimi vedenjem vplivali na odločitve trgovcev v smeri zmanjševanja in preprečevanja nastajanja odpadne hrane. Okrepiti je treba tudi komuniciranje med vsemi udeleženimi.
Razprave z akterji na področju delovanja proti zavrženi hrani, so pokazale, da bi že z razmeroma preprostimi ukrepi, kot so davčne olajšave, boljša informacijska infrastruktura in kampanje ozaveščanja, hitro zmanjšali količine zavržene hrane. Potrebno pa bo veliko energije vseh vpletenih in časa, da vsi skupaj to ozavestimo in z racionalnim vedenjem tudi sami prispevamo svoj delež k zmanjševanju odpadne hrane.
Po formalnem srečanju smo udeležence pogostili s kosilom, ki so ga pripravili predani prostovoljci ljudske kuhinje Pod strehco, in si ogledali razstavo fotografij o zavrženi hrani, ki sta jih prispevali fotografinji Tjaša Jenko in Nina Presker.
